Vitezi Pesničarji

Veliki madžarski navali v 10. Stoletju so v južnem in vzhodnem delu naše dežele porušili staro fevdalno ureditev iz karolinske dobe ter za čas prekinili kolonizacijsko delo. V teh bojih je padlo staro panonsko – karantansko plemstvo, ki je še bilo domače korenine. Solnograški nadškofje so na primer izročili ptujsko ozemlje ptujskim gospodom, ki nadaljujejo krvave borbe z Madžari celo 11. in 12. stoletje, ter se povzpnejo do velike moči in ugleda. Ptujski gospodje so z malimi izjemami posedovali vso zemljo od Holldenburga pri Celovcu do Borla ob hrvaško – štajerski meji. Na tem obsežnem ozemlju so se razvile posamezne graščine, katere so ptujski gospodje z dovoljenjem nadškofa prepustili svojim zvestim vitezom. Tudi fevdniki druge vrste so se polagoma povzpeli do velikega bogastva in ugleda.
Kolikor nam zgodovinski viri poročajo so Vitezi Pesničarji zrasli iz domačih tal in so bili domače Slovenske krvi. Ptujska minoritska kronika ve poročati, da se prvi Pesničar Ulrik omenja že leta 1186. Prvotni dom Pesničarjev je bil pri Sv. Marjeti nižje Ptuja in so se ločili v dve panogi. Ena je bila v Gorišnici, druga pa v Gajevcih. Od gorišniških gospodov so znani naslednji leta 1235 dne 8. julija se navaja Ortolf Gorišenski, kot priča v listini s katero je Friderik Ptujski odstopil nemškim križnikom svoje pravice do velikonedeljske cerkve, isti se navaja tudi naslednjega leta dne 26. januarja, kot priča v listini s katero je nadškof Eberhard II. potrdil prej imenovano določbo velikonedeljske cerkve. Leta 1243 in leta 1246 pa se omenjata Vulfing in Konrad Gorišenski.
Iz 14. Stoletja pa je od gorišenskih gospodov znan le eden Viljem Gorišenski s svojo ženo Ano. Ta je nemškim križnikom pri Veliki nedelji prodal 10 kmetij. Na dotični listini je podpisan Oton Pesničar.
Prvotni dom Pesničarjev nam zgodovinski viri kažejo v Pesnici. Okoli leta 1190 zasledimo Negoja Pesničarja (Negoy de Pzniz).
Vse listine se tičejo ptujskih gospodov, zatorej smemo Pesničarje kot priče smatrati za feudnike ptujskih gospodov.
Na znamenju v Ptujski cerkvi je freska s tremi grbi Vitezov Pesničarjev to so Godfrid, Fridrih in Hermanus. Velikrat se imene ponavljajo ko so Ulrik, Konrad, Oton, Vilijem Gorišniski, Ana, Marko, Katarina, Neža, Rudolf, Harant Pesnčar, Getruda, Ditmar,.
Leta 1438 je Konrad Pesničar dal postaviti nagrobni spomenik svojemu očetu Urliku in brtu Janezu. Ta spomenik se še danes vidi v minoritski cerkvi na Ptuju na teh pri vhodu v prezbiterij in je še dobro ohranjen. Nagrobni kamen je dobro klesarsko delo iz rdečega marmorja 220 cm dolg in 132 cm širok. Na zgornjem delu plošče je lepo izdelan grb Pesničarjev: kamnita piramida, nad zaprto čelado truplo bradatega moža z visoko čepico iz katere moli čop perja ki sega v gornjo linijo napisa. Lasje na glavi so spleteni v kito ki se spušča navzdol izpod čepice ter se proti koncu za vozlom razpusti v lahke lasne štrene.
V zgornjem pravem kotu se vidi križ na katerem visi zmaj. Istega leta 1438 je Konrad Pesničar v soboto pred pustno nedeljo ustanovil v ptujski minoritski cerkvi večno sveto mašo.
Duhovnik ki je imel slovesno mašo se je moral po evangeliju obrniti proti ljudstvu in je molil za Pesničarje ter vso njihovo živo in rajno žlahto. Takrat se je ponoči uvedla v minoritski cerkvi večna luč. Za njo pa morajo poskrbeti bratje minoriti katerim se plačuje po 32 vinarjev na dan. Iz dokumentov je zaznati da so Pesničarji dobro sodelovali z Ptujskimi gospodi in minoriti.
Se nadaljuje…

Po zgodovinskih virih povzel Miroslav Slodnjak